Return to Video

Sean Carroll: Oddaljen čas in namig o mnogovesolju

  • 0:00 - 0:02
    Vesolje
  • 0:02 - 0:04
    je res veliko.
  • 0:04 - 0:07
    Živimo v galaksiji, v Galaksiji Rimska cesta.
  • 0:07 - 0:10
    Tu je približno sto milijard zvezd.
  • 0:10 - 0:12
    In če vzamemo kamero
  • 0:12 - 0:14
    in jo usmerimo v naključno točko na nebu,
  • 0:14 - 0:16
    in pustimo odprto zaslonko,
  • 0:16 - 0:19
    seveda, če je naša kamera pripeta na vesoljski teleskop Hubble,
  • 0:19 - 0:21
    bomo videli nekaj takega.
  • 0:21 - 0:24
    In v vsaki teh lis
  • 0:24 - 0:26
    je galaksija približno velikosti naše Rimske ceste --
  • 0:26 - 0:29
    sto milijard zvezd v vsaki taki lisi.
  • 0:29 - 0:32
    V vidnem vesolju je približno
  • 0:32 - 0:34
    sto milijard galaksij.
  • 0:34 - 0:36
    100 milijard je edino število, ki si ga moramo zapomniti.
  • 0:36 - 0:39
    Starost vesolja, med zdaj in Velikim Pokom
  • 0:39 - 0:41
    je sto milijard v pasjih letih.
  • 0:41 - 0:43
    (Smeh)
  • 0:43 - 0:46
    Kar nam pove nekaj o našem mestu v vesolju.
  • 0:46 - 0:48
    Nekaj, kar naredimo s tako sliko, je preprosto občudovanje.
  • 0:48 - 0:50
    To je izjemna lepota.
  • 0:50 - 0:53
    Pogosto sem se spraševal, kakšen je pritisk evolucije
  • 0:53 - 0:56
    ki je naše prednike izoblikoval do te mere
  • 0:56 - 0:58
    da so uživali v slikah galaksij
  • 0:58 - 1:00
    čeprav jih niso imeli.
  • 1:00 - 1:02
    Toda mi bi jih radi tudi razumeli.
  • 1:02 - 1:06
    Kot kosmolog, želim vprašati: Zakaj je vesolje takšno?
  • 1:06 - 1:09
    Velik namig, ki ga imamo, je da se vesolje spreminja skozi čas.
  • 1:09 - 1:12
    Če bi gledali v eno teh galaksij in izmerili njeno hitrost,
  • 1:12 - 1:14
    bi se odmikala od nas.
  • 1:14 - 1:16
    In če se zazremo še v bolj oddaljeno galaksijo,
  • 1:16 - 1:18
    se le-ta odmika še hitreje.
  • 1:18 - 1:20
    Zato pravimo, da se vesolje širi.
  • 1:20 - 1:22
    In to seveda pomeni, da so bile v preteklosti,
  • 1:22 - 1:24
    vse stvari bližje skupaj.
  • 1:24 - 1:26
    V preteklosti je bilo vesolje gostejše,
  • 1:26 - 1:28
    in bilo je bolj vroče.
  • 1:28 - 1:30
    Če stisnemo stvari skupaj, temperatura naraste.
  • 1:30 - 1:32
    To se nam zdi smiselno.
  • 1:32 - 1:34
    Kar se nam ne zdi tako smiselno
  • 1:34 - 1:37
    je, da je bilo vesolje, v zgodnji dobi, skoraj ob Velikem Poku,
  • 1:37 - 1:39
    tudi zelo gladko, enakomerno.
  • 1:39 - 1:41
    Morda boste pomislili, da to ni presenetljivo.
  • 1:41 - 1:43
    Tudi zrak v tem prostoru je zelo enakomeren.
  • 1:43 - 1:46
    Lahko rečete: "No, morda se stvari same uredijo".
  • 1:46 - 1:49
    Toda razmere ob Velikem Poku, so bile zelo, zelo drugačne
  • 1:49 - 1:51
    kot so razmere zraka v tem prostoru.
  • 1:51 - 1:53
    Še posebej, stvari so bile zelo gostejše.
  • 1:53 - 1:55
    Gravitacijske sile stvari
  • 1:55 - 1:57
    so bile močnejše ob Velikem Poku.
  • 1:57 - 1:59
    Kar lahko razmislimo
  • 1:59 - 2:01
    je, da imamo vesolje z sto milijardami galaksij
  • 2:01 - 2:03
    in v vsaki sto milijard zvezd.
  • 2:03 - 2:06
    V zgodnjih časih, so bile te milijarde galaksij
  • 2:06 - 2:09
    stisnjene v območje približno te velikosti --
  • 2:09 - 2:11
    dobesedno, v zgodnjih časih.
  • 2:11 - 2:13
    In predstavljajte si tako stiskanje
  • 2:13 - 2:15
    brez kakršnih koli nepopolnosti,
  • 2:15 - 2:17
    brez nobenih malih točk
  • 2:17 - 2:19
    kjer bi bilo nekaj manj atomov, kot nekje drugje.
  • 2:19 - 2:22
    Kajti, če bi bile, bi se zrušile pod gravitacijsko silo
  • 2:22 - 2:24
    v ogromno črno luknjo.
  • 2:24 - 2:27
    Ohranjanje zelo enakomernega vesolja v zgodnjih časih
  • 2:27 - 2:29
    ni preprosto, je občutljiva ureditev.
  • 2:29 - 2:31
    To je namig,
  • 2:31 - 2:33
    da zgodnje vesolje ni izbrano naključno.
  • 2:33 - 2:35
    Tu je nekaj, kar ga je ustvarilo na ta način.
  • 2:35 - 2:37
    In mi bi radi vedeli kaj.
  • 2:37 - 2:40
    Torej del našega razumevanja nam je podal Ludwig Boltzmann,
  • 2:40 - 2:43
    austrijski fizik v 19. stoletju.
  • 2:43 - 2:46
    In Boltzmannov prispevek nam je pomagal razumeti entropijo.
  • 2:46 - 2:48
    Slišali ste za entropijo.
  • 2:48 - 2:51
    To je naključje, nered, kaotičnost nekih sistemov.
  • 2:51 - 2:53
    Boltzmann nam je podal formulo --
  • 2:53 - 2:55
    danes vklesano na njegov nagrobnik --
  • 2:55 - 2:57
    ki količinsko določa kaj je entropija.
  • 2:57 - 2:59
    In v bistvu pravi le,
  • 2:59 - 3:01
    da je entropija število načinov,
  • 3:01 - 3:04
    s katerimi lahko prerazporedimo sestavine sistema, tako da se ne opazi,
  • 3:04 - 3:06
    tako, da makroskopsko zgleda enako.
  • 3:06 - 3:08
    Če vzamemo zrak v tej sobi,
  • 3:08 - 3:11
    ne opazimo vsakega posameznega atoma.
  • 3:11 - 3:13
    Nizka konfiguracija entropije
  • 3:13 - 3:15
    je taka, v kateri je samo nekaj postavitev, ki zgledajo tako.
  • 3:15 - 3:17
    Visoka ureditev entropije
  • 3:17 - 3:19
    je taka, kjer je več možnih postavitev, ki zgledajo tako.
  • 3:19 - 3:21
    To je ključnega pomena,
  • 3:21 - 3:23
    ker nam pomaga razložiti
  • 3:23 - 3:25
    drugi zakon termodinamike --
  • 3:25 - 3:28
    zakon, ki pravi, da entropija v vesolju narašča.
  • 3:28 - 3:30
    ali v omejenem delčku vesolja.
  • 3:30 - 3:32
    Razlog za naraščanje entropije
  • 3:32 - 3:35
    je preprost, ker je veliko več načinov
  • 3:35 - 3:37
    za doseganje visoke entropije, kot nizke entropije.
  • 3:37 - 3:39
    To je čudovito razumevanje,
  • 3:39 - 3:41
    vendar nekaj manjka.
  • 3:41 - 3:43
    Razumevanje, da entropija narašča, mimogrede,
  • 3:43 - 3:46
    kar je za nami imenujemo časovni vektor,
  • 3:46 - 3:48
    razlika med preteklostjo in prihodnjostjo.
  • 3:48 - 3:50
    Vsaka razlika
  • 3:50 - 3:52
    med preteklostjo in prihodnjostjo
  • 3:52 - 3:54
    je zaradi naraščanja entropije --
  • 3:54 - 3:57
    dejstvo, da se lahko spomnimo preteklosti, toda ne prihodnosti.
  • 3:57 - 4:00
    Dejstvo, da se rodimo, živimo in umremo,
  • 4:00 - 4:02
    vedno v tem vrstnem redu,
  • 4:02 - 4:04
    to je zaradi naraščanja entropije.
  • 4:04 - 4:06
    Boltzmann je razložil tudi, da če začnemo z nizko entropijo,
  • 4:06 - 4:08
    je zelo naravno, da se poveča,
  • 4:08 - 4:11
    ker je veliko več načinov za stanja z visoko entropijo.
  • 4:11 - 4:13
    Kar pa ni razložil,
  • 4:13 - 4:16
    je zakaj je bila entropija vedno nizka v izhodišču.
  • 4:16 - 4:18
    Dejstvo, da je bila entropija vesolja nizka
  • 4:18 - 4:20
    je odsev dejstva
  • 4:20 - 4:22
    da je bilo prvotno vesolje zelo enakomerno.
  • 4:22 - 4:24
    To bi radi razumeli.
  • 4:24 - 4:26
    To je naloga nas kozmologov.
  • 4:26 - 4:28
    Nažalost, to ni problem,
  • 4:28 - 4:30
    ki smo mu namenili dovolj pozornosti.
  • 4:30 - 4:32
    To ni en izmed prvih odgovorov, ki ga slišiš,
  • 4:32 - 4:34
    če vprašaš sodobnega kozmologa:
  • 4:34 - 4:36
    "Katere probleme poskušate rešiti?"
  • 4:36 - 4:38
    Nekdo, ki je razumel, da je to problem
  • 4:38 - 4:40
    je bil Richard Feynman.
  • 4:40 - 4:42
    Pred 50 leti, je imel serijo rezličnih predavanj.
  • 4:42 - 4:44
    Predaval je na priljubljenih predavanjih
  • 4:44 - 4:46
    ki so postali "Karakter fizikalnih zakonov".
  • 4:46 - 4:48
    Predaval je študentom na Caltechu,
  • 4:48 - 4:50
    danes znanimi kot "Feynmanova predavanja o fiziki".
  • 4:50 - 4:52
    Predaval je Caltech-ovim podiplomantom,
  • 4:52 - 4:54
    kar poznamo kot "Feynmanova predavanja o gravitaciji".
  • 4:54 - 4:57
    V vsaki izmed teh knjig, vsaki zbirki predavanj,
  • 4:57 - 4:59
    je povdarjal vprašanje:
  • 4:59 - 5:02
    Zakaj je imelo zgodnje vesolje tako majhno entropijo?
  • 5:02 - 5:04
    Tako pravi -- In ne bom naglaševal --
  • 5:04 - 5:07
    pravi: "Zaradi nekega vzroka, je vesolje, v nekem času,
  • 5:07 - 5:10
    imelo zelo nizko entropijo za svojo energijsko vsebnost,
  • 5:10 - 5:12
    in odtlej je entropija naraščala.
  • 5:12 - 5:15
    Časovnega vektorja ne moremo povsem razumeti
  • 5:15 - 5:18
    dokler skrivnost začetka zgodovine vesolja
  • 5:18 - 5:20
    ni dokončno zmanjšana
  • 5:20 - 5:22
    iz špekulacije v razumevanje".
  • 5:22 - 5:24
    To je naša naloga.
  • 5:24 - 5:26
    Želimo vedeti -- to je bilo pred 50 leti in razmišljate: "Seveda
  • 5:26 - 5:28
    do danes smo to rezrešili".
  • 5:28 - 5:30
    Ni res, da smo do danes to rezrešili.
  • 5:30 - 5:32
    Problem je postal še večji
  • 5:32 - 5:34
    namesto lažji,
  • 5:34 - 5:36
    ker smo v letu 1998
  • 5:36 - 5:39
    spoznali nekaj ključnega o vesolju, česar doslej nismo vedeli.
  • 5:39 - 5:41
    Spoznali smo, da vesolje pospešuje.
  • 5:41 - 5:43
    Vesolje se ne samo širi.
  • 5:43 - 5:45
    Če pogledate galaksije, se oddaljujejo.
  • 5:45 - 5:47
    Če se vrnemo čez milijard let in spet pogledamo,
  • 5:47 - 5:50
    se galaksije oddaljujejo še hitreje.
  • 5:50 - 5:53
    Posamezne galaksije drvijo stran od nas hitreje in hitreje.
  • 5:53 - 5:55
    Tako pravimo, da vesolje pospešuje.
  • 5:55 - 5:57
    Za razliko od nizke entropije zgodnjega vesolja,
  • 5:57 - 5:59
    čeprav ne poznamo odgovora na to,
  • 5:59 - 6:01
    imamo vsaj dobro terorijo, ki nam to lahko razloži,
  • 6:01 - 6:03
    in če je teorija pravilna,
  • 6:03 - 6:05
    je to teorija temne energije.
  • 6:05 - 6:08
    Je le ideja, da ima tudi prazen prostor energijo.
  • 6:08 - 6:11
    V vsakem malem kubičnem centimetru prostora,
  • 6:11 - 6:13
    neglede na to kaj vsebuje,
  • 6:13 - 6:15
    neglede ali so ali ni delcev, materije, sevanja ali česarkoli,
  • 6:15 - 6:18
    še vedno je prisotna energija v samem prostoru.
  • 6:18 - 6:20
    In ta energija, po Einsteinu
  • 6:20 - 6:23
    izvaja potisk na vesolje.
  • 6:23 - 6:25
    To je ponavljajoč impulz,
  • 6:25 - 6:27
    ki potiska galaksije narazen eno od druge.
  • 6:27 - 6:30
    Ker se temna energija, za razliko od snovi ali sevanja,
  • 6:30 - 6:33
    ne razredči medtem, ko se vesolje širi.
  • 6:33 - 6:35
    Količina energije v vsakem kubičnem centimetru
  • 6:35 - 6:37
    ostaja enaka,
  • 6:37 - 6:39
    tudi, ko se vesolje veča in veča.
  • 6:39 - 6:42
    To ima ključne posledice
  • 6:42 - 6:45
    na obnašanje vesolja v prihodnjosti.
  • 6:45 - 6:47
    Ena stvar: vesolje se bo večno širilo.
  • 6:47 - 6:49
    Ko sem bil vaše starosti,
  • 6:49 - 6:51
    nismo vedeli, kaj se bo zgodilo z vesoljem.
  • 6:51 - 6:54
    Nekateri so mislili, da se bo vesolje v prihodnosti sesedlo.
  • 6:54 - 6:56
    Einsteinu je bila ta ideja všeč.
  • 6:56 - 6:59
    Toda če je temna energija, in če temna energija ne gre stran,
  • 6:59 - 7:02
    se bo vesolje le širilo in širilo za vse večne čase.
  • 7:02 - 7:04
    14 milijard let nazaj,
  • 7:04 - 7:06
    100 milijard pasjih let,
  • 7:06 - 7:09
    toda neskončno število let v prihodnjost.
  • 7:09 - 7:12
    Medtem, za vse namene in namere,
  • 7:12 - 7:14
    prostor vidimo kot končen.
  • 7:14 - 7:16
    Prostor je lahko končen ali neskončen,
  • 7:16 - 7:18
    vendar, ker vesolje pospešuje,
  • 7:18 - 7:20
    so predeli, ki jih ne moremo videti
  • 7:20 - 7:22
    in jih nikoli ne bomo videli.
  • 7:22 - 7:24
    Imamo dostop le do končnega območja vesolja,
  • 7:24 - 7:26
    ki ga obkroža obzorje.
  • 7:26 - 7:28
    Tudi če je čas neskončen,
  • 7:28 - 7:30
    je prostor za nas omejen.
  • 7:30 - 7:33
    Končno, prazen prostor ima temperaturo.
  • 7:33 - 7:35
    1970 nam je Stephen Hawking povedal,
  • 7:35 - 7:37
    da črna luknja, čeprav mislimo, da je črna,
  • 7:37 - 7:39
    pravzaprav oddaja sevanje,
  • 7:39 - 7:41
    če upoštevamo kvantno mehaniko.
  • 7:41 - 7:44
    Ukrivljenost prostora-časa okrog črne luknje
  • 7:44 - 7:47
    oživi kvantno mehanično fluktuacijo,
  • 7:47 - 7:49
    in tako črna luknja seva.
  • 7:49 - 7:52
    Natančno podoben izračun Hawkinga and Gary Gibbonsa
  • 7:52 - 7:55
    je pokazal, da če imamo temno energijo v praznem prostoru,
  • 7:55 - 7:58
    potem celotno vesolje seva.
  • 7:58 - 8:00
    Energija praznega prostora
  • 8:00 - 8:02
    oživi kvantno fluktuacijo.
  • 8:02 - 8:04
    Tudi če bo vesolje trajalo večno,
  • 8:04 - 8:07
    in se bo običajna snov in sevanje redčilo,
  • 8:07 - 8:09
    bo vedno ostalo nekaj sevanja,
  • 8:09 - 8:11
    nekaj termične fluktuacije,
  • 8:11 - 8:13
    tudi v praznem prostoru.
  • 8:13 - 8:15
    To pomeni,
  • 8:15 - 8:17
    da je vesolje kot škatla plina,
  • 8:17 - 8:19
    ki traja večno.
  • 8:19 - 8:21
    In kaj je posledica tega?
  • 8:21 - 8:24
    Posledice je proučeval Boltzmann v 19. stoletju.
  • 8:24 - 8:27
    Rekel je, no, entropija narašča
  • 8:27 - 8:29
    ker obstaja veliko, veliko več načinov,
  • 8:29 - 8:32
    da je vesolje z visoko entropijo, kot z nizko entropijo.
  • 8:32 - 8:35
    Toda to je verjetnostna izjava.
  • 8:35 - 8:37
    Verjetno bo naraščala,
  • 8:37 - 8:39
    in ta verjetnost je ogromna.
  • 8:39 - 8:41
    Zagotovo nam ni treba skrbeti,
  • 8:41 - 8:45
    da se ves zrak v tej sobi zbere v eni sami točki in nas tako zaduši.
  • 8:45 - 8:47
    To je zelo, zelo neverjetno.
  • 8:47 - 8:49
    Razen, če bi kdo zaklenil vrata
  • 8:49 - 8:51
    in nas zadrževal tu dobesedno za vedno,
  • 8:51 - 8:53
    bi se to zgodilo.
  • 8:53 - 8:55
    Vse kar je dovoljeno,
  • 8:55 - 8:58
    vsaka postavitev, ki se lahko pripeti molekulam v tej sobi,
  • 8:58 - 9:00
    je lahko dosežena pod pravimi pogoji.
  • 9:00 - 9:03
    Boltzmann pravi: poglej, lahko začnemo vesolje
  • 9:03 - 9:05
    ki je v termičnem ravnovesju.
  • 9:05 - 9:08
    Ni vedel za Veliki Pok. Ni vedel za širjenje vesolja.
  • 9:08 - 9:11
    Mislil je, da sta prostor in čas razložena po Isaacu Newtonu --
  • 9:11 - 9:13
    bila sta absolutna in večna.
  • 9:13 - 9:15
    Njegova ideja naravnega vesolja
  • 9:15 - 9:18
    je bila taka, kjer se molekule zraka širijo vsepovsod enakomerno --
  • 9:18 - 9:20
    vse molekule.
  • 9:20 - 9:23
    Toda če ste vi Boltzmann, veste, da če čakaš dovolj časa,
  • 9:23 - 9:26
    naključna fluktuacija teh molekul
  • 9:26 - 9:28
    občasno pripelje molekule
  • 9:28 - 9:30
    v konfiguracije nizke entropije.
  • 9:30 - 9:32
    In tedaj, seveda, se v naravnem toku,
  • 9:32 - 9:34
    ponovno razširijo.
  • 9:34 - 9:36
    Torej ni nujno, da entropija vedno narašča --
  • 9:36 - 9:39
    lahko dobimo fluktuacije v nižjo entropijo,
  • 9:39 - 9:41
    bolj urejene razmere.
  • 9:41 - 9:43
    Če je to res,
  • 9:43 - 9:45
    Boltzmann izumlja
  • 9:45 - 9:47
    dve zelo sodobni ideji --
  • 9:47 - 9:50
    mnogovesolje in antropično načelo.
  • 9:50 - 9:52
    Govori nam, da je problem s termičnim ravnovesjem,
  • 9:52 - 9:54
    da ne moremo živeti tam.
  • 9:54 - 9:57
    Pomnite, življenje samo je odvisno od časovnega vektorja.
  • 9:57 - 9:59
    Nebi mogli obdelovati informacij,
  • 9:59 - 10:01
    prebavljati, hoditi in govoriti,
  • 10:01 - 10:03
    če bi živeli v termičnem ravnovesju.
  • 10:03 - 10:05
    Tako, če si predstavljate veliko, zelo veliko vesolje,
  • 10:05 - 10:07
    neskončno veliko vesolje,
  • 10:07 - 10:09
    z delci, ki se naključno zaletajo eden v drugega,
  • 10:09 - 10:12
    bo prišlo do občasnih majhnih nihanj v nizkem stanju entropije,
  • 10:12 - 10:14
    ki se nato zopet sprostijo.
  • 10:14 - 10:16
    Toda prihajalo bo tudi do večjih nihanj.
  • 10:16 - 10:18
    Občasno, bo ustvarjen planet
  • 10:18 - 10:20
    ali zvezda ali galaksija
  • 10:20 - 10:22
    ali sto milijard galaksij.
  • 10:22 - 10:24
    Torej Boltzmann govori,
  • 10:24 - 10:27
    da bomo živeli samo v delu mnogovesolja,
  • 10:27 - 10:30
    v delu tega neskončnega nabora nihajočih delcev,
  • 10:30 - 10:32
    kjer je možno življenje.
  • 10:32 - 10:34
    To je področje, kjer je entropija nizka.
  • 10:34 - 10:37
    Morda je naše vesolje le ena izmed stvari,
  • 10:37 - 10:39
    ki se zgodijo občasno.
  • 10:39 - 10:41
    Zdaj je vaša domača naloga,
  • 10:41 - 10:43
    da razmišljate o tem, kaj to pomeni.
  • 10:43 - 10:45
    Carl Sagan je nekoč izjavil,
  • 10:45 - 10:47
    da "če želimo speči jabolčno pito,
  • 10:47 - 10:50
    moramo najprej izumiti vesolje".
  • 10:50 - 10:52
    Toda ni imel prav.
  • 10:52 - 10:55
    Po Boltzmannu, če želimo speči jabolčno pito,
  • 10:55 - 10:58
    le počakamo na naključno gibanje atomov,
  • 10:58 - 11:00
    ki nam speče pito.
  • 11:00 - 11:02
    To se bo dogajalo bolj pogosto
  • 11:02 - 11:04
    kot naključno gibanje atomov,
  • 11:04 - 11:06
    ki pripelje do sadovnjaka
  • 11:06 - 11:08
    in nekaj sladkorja in pečice,
  • 11:08 - 11:10
    in nam nato speče pito.
  • 11:10 - 11:13
    Ta scenarij daje napovedi.
  • 11:13 - 11:15
    In napovedi so,
  • 11:15 - 11:18
    da so nihanja, ki nas ustvarjajo minimalna.
  • 11:18 - 11:21
    Tudi, če si predstavljate, da ta soba
  • 11:21 - 11:23
    obstaja in je resnična, da smo tukaj,
  • 11:23 - 11:25
    imamo svoje spomine in
  • 11:25 - 11:27
    vtis, da je tam zunaj nekaj
  • 11:27 - 11:31
    imenovanega Caltech in ZDA in galaksija Rimska cesta,
  • 11:31 - 11:34
    je enostavnejše, da se vsi ti vtisi naključno zanihajo v vaših možganih,
  • 11:34 - 11:36
    kot za pravo naključno nihanje
  • 11:36 - 11:39
    v Caltech, ZDA in galaksijo.
  • 11:39 - 11:41
    Dobra stvar je,
  • 11:41 - 11:44
    da ta scenarij ne deluje, ni pravi.
  • 11:44 - 11:47
    Ta scenarij predvideva, da smo minimalno nihanje.
  • 11:47 - 11:49
    Tudi če izpustimo našo galaksijo,
  • 11:49 - 11:51
    ne bi dobili sto milijard drugih galaksij.
  • 11:51 - 11:53
    In tudi Feynman je razumel to.
  • 11:53 - 11:57
    Feynman govori: "Od hipoteze da je svet nihanje,
  • 11:57 - 11:59
    in vse napoveduje,
  • 11:59 - 12:01
    da če pogledamo del sveta, ki ga še nismo doslej,
  • 12:01 - 12:03
    bo ta zmešan, nič kot predel, ki smo ga gledali --
  • 12:03 - 12:05
    visoka entropija.
  • 12:05 - 12:07
    Če je naš red zaradi nihanja,
  • 12:07 - 12:09
    nebi pričakovali reda nikjer drugje razen, kjer smo ga pravkar zaznali.
  • 12:09 - 12:13
    Zatorej zaključujemo, da vesolje ni nihanje".
  • 12:13 - 12:16
    To je dobro. Vprašanje je kaj je pravi odgovor?
  • 12:16 - 12:18
    Če vesolje ni nihanje,
  • 12:18 - 12:21
    zakaj je zgodnje vesolje imelo nizko entropijo?
  • 12:21 - 12:24
    In rad bi vam povedal odgovor, a moj čas se izteka.
  • 12:24 - 12:26
    (Smeh)
  • 12:26 - 12:28
    Tu je vesolje o katerem govorimo,
  • 12:28 - 12:30
    nasproti vesolji, ki zares obstaja.
  • 12:30 - 12:32
    Pravkar sem vam pokazal to sliko.
  • 12:32 - 12:34
    Vesolje se širi že vsaj zadnjih 10 milijard let.
  • 12:34 - 12:36
    Ohlaja se.
  • 12:36 - 12:38
    Toda zdaj vemo dovolj o prihodnosti vesolja,
  • 12:38 - 12:40
    da rečemo veliko več.
  • 12:40 - 12:42
    Če temna energija ostaja okrog,
  • 12:42 - 12:45
    bodo zvezde okrog nas porabile svojo jedrsko gorivo in ugasnile.
  • 12:45 - 12:47
    Padle bodo v črne luknje.
  • 12:47 - 12:49
    Živeli bomo v vesolju
  • 12:49 - 12:51
    brez ničesar v njem, razen črnih lukenj.
  • 12:51 - 12:55
    To vesolje bo trajalo 10 do 100 let --
  • 12:55 - 12:57
    veliko dlje, kot je živelo naše malo vesolje.
  • 12:57 - 12:59
    Prihodnost je veliko daljša od preteklosti.
  • 12:59 - 13:01
    Tudi če črne luknje ne trajajo večno.
  • 13:01 - 13:03
    Bodo izhlapele,
  • 13:03 - 13:05
    in ostal nam bo le prazen prostor.
  • 13:05 - 13:09
    Tak prazen prostor v bistvu traja večno.
  • 13:09 - 13:12
    Kakorkoli, če opazite, ker prazen prostor oddaja sevanje,
  • 13:12 - 13:14
    so tam pravzaprav termična nihanja,
  • 13:14 - 13:16
    in ciklično prehajajo
  • 13:16 - 13:18
    vse različne možne kombinacije
  • 13:18 - 13:21
    stopenj svobode, ki obstajajo v praznem prostoru.
  • 13:21 - 13:23
    Tako tudi, če je vesolje večno,
  • 13:23 - 13:25
    je le končno mnogo stvari,
  • 13:25 - 13:27
    ki se lahko zgodijo v vesolju.
  • 13:27 - 13:29
    Vse se zgodijo v časovnem obdobju
  • 13:29 - 13:32
    enakem 10 na 10 na 120 let.
  • 13:32 - 13:34
    Tu sta dve vprašanji za vas.
  • 13:34 - 13:37
    Prvo: Če vesolje traja 10 na 10 na 120 let,
  • 13:37 - 13:39
    zakaj se rodimo
  • 13:39 - 13:42
    v prvih 14 milijard let vesolja,
  • 13:42 - 13:45
    v toplem, udobnem siju Velikega Poka?
  • 13:45 - 13:47
    Zakaj nismo v praznem prostoru?
  • 13:47 - 13:49
    Lahko rečete: "No, tam ni ničesar za življenje".
  • 13:49 - 13:51
    Toda to ni pravilno.
  • 13:51 - 13:53
    Lahko bi bili naključno nihanje iz ničesar.
  • 13:53 - 13:55
    Zakaj niste?
  • 13:55 - 13:58
    Še nekaj domačih nalog za vas.
  • 13:58 - 14:00
    Kot sem rekel, pravzaprav ne vem odgovora.
  • 14:00 - 14:02
    Podal vam bom moj najljubši scenarij.
  • 14:02 - 14:05
    Bodisi da je tako. Ni razlage.
  • 14:05 - 14:07
    To je surovo dejstvo o vesolju,
  • 14:07 - 14:10
    ki ga morate spoznati in sprejeti ter nehati postavljati vprašanja.
  • 14:11 - 14:13
    Ali morda Veliki Pok
  • 14:13 - 14:15
    ni začetek vesolja.
  • 14:15 - 14:18
    Jajce, ne-razbito jajce, je konfiguracija z nizko entropijo,
  • 14:18 - 14:20
    in ko odpremo hladilnik
  • 14:20 - 14:22
    ne rečemo, "Ha, kako presenetljivo najti
  • 14:22 - 14:24
    to nizko stopnjo entropije v našem hladilniku".
  • 14:24 - 14:27
    To je ker jajce ni zaprt sistem;
  • 14:27 - 14:29
    pride iz kokoši.
  • 14:29 - 14:33
    Morda vesolje pride iz vesoljne kokoši.
  • 14:33 - 14:35
    Morda je tam nekaj, kar naravno
  • 14:35 - 14:38
    skozi razvoj zakonov fizike,
  • 14:38 - 14:40
    daje porast vesolju, kot je naše
  • 14:40 - 14:42
    z nizko entropijo.
  • 14:42 - 14:44
    Če je to res, bi se zgodilo več kot enkrat;
  • 14:44 - 14:47
    bi bili del veliko večjega mnogovesolja.
  • 14:47 - 14:49
    To je moj najljubši scenarij.
  • 14:49 - 14:52
    Organizatorji so me prosili naj zaključim z drzno špekulacijo.
  • 14:52 - 14:54
    Moja drzna špekulacija
  • 14:54 - 14:57
    je da me bo zgodovina popolnoma upravičila.
  • 14:57 - 14:59
    In čez 50 let,
  • 14:59 - 15:02
    bodo vse moje trenutno divje ideje sprejete kot resnične
  • 15:02 - 15:05
    tako znanstveniki kot druge skupnosti.
  • 15:05 - 15:07
    Vsi bomo verjeli, da je naše malo vesolje
  • 15:07 - 15:10
    le majhen delček veliko večjega mnogovesolja.
  • 15:10 - 15:13
    In še več, razumeli bomo kaj se je zgodilo ob Velikem Poku
  • 15:13 - 15:15
    v teoretičnem smislu,
  • 15:15 - 15:17
    ker bomo lahko primerjali opazovanja.
  • 15:17 - 15:19
    To je moja napoved. Lahko se motim.
  • 15:19 - 15:21
    Toda kot človeštvo razmišljamo
  • 15:21 - 15:23
    o tem, kakšno je bilo vesolje in
  • 15:23 - 15:26
    zakaj je nastalo in je takšno kot je, že mnogo, mnogo let.
  • 15:26 - 15:29
    Razburljivo je, če pomislimo, da bomo morda nekoč le vedeli odgovor.
  • 15:29 - 15:31
    Hvala vam.
  • 15:31 - 15:33
    (Aplavz)
Title:
Sean Carroll: Oddaljen čas in namig o mnogovesolju
Speaker:
Sean Carroll
Description:

Kosmolog Sean Carroll nas na dogodku TEDxCaltech popelje na zabavno a obenem provokativno popotovanje skozi naravo časa in vesolja ob navidez preprostem vprašanju: zakaj čas sploh obstaja? Potencialni odgovor razkrije presenetljiv pogled na naravo vesolja in naše mesto v njem.
more » « less
Video Language:
English
Team:
closed TED
Project:
TEDTalks
Duration:
15:34
Erik Ušaj added a translation

Slovenian subtitles

Revisions

Our website uses cookies for analysis purposes.